Tema: Staranje prebivalstva

»Tudi v tretjem življenjskem obdobju se moramo vsi počutiti varne. Moramo poskrbeti za dostojno življenje, ne le za preživetje z bistveno prenizko pokojnino!«

»Da bi šla v dom, sploh ne moreva računati z eno pokojnino. Kako bo pa drugi živel, saj ta pokojnina ne zadošča niti za plačilo oskrbnine za enega? Od česa bom pa jaz živela? Od zraka?«

»Ta strah, kaj bo, ko obnemoremo, je čisto prevelik. Zato tako nujno potrebujemo sistemsko urejeno dolgotrajno oskrbo, da ljudi ne bo strah, kako bodo preživeli, če bodo morali npr. v dom za starejše, in da ne bodo s tem preveč obremenili svojih otrok.«

»Gibam se v takšni družbi, da nimam teh težav. Imam somišljenike, tudi starejše kolege in sorodnike, tako da tistega značilnega stanja staranja niti ne občutim.«

»Kdo pa mi dopoveduje, da sem star? Mogoče atletika, mogoče šport, nogomet, ker žogebrcatires ne morem več.«

»Sam nisem nikoli čutil, da sem odvečen. Seveda upokojili so me, država me je upokojila, ker so predpisi taki.«

»Jaz še nimam stališča do tega. Dokler tako migam, bom doma.«

»Nekateri se bojijo smrti. Nekateri še ne mislimo na to. Slej ko prej je pa zakon narave tak. To bo prišlo, vendar … počakajmo.«

»Da so starejši breme, je kruto, posebej če jih človek gleda samo skozi prizmo denarja.«

»Starost naj ne bi bila ovira za nič, razen tisto, kar biološki zakoni zapovedujejo.«

»Zaradi hlastanja po zaslužku in profitnosti družbe gledamo na starejše kot na breme in ne vidimo njihove aktivnosti in prispevka k družbi.«

»Tudi starejša generacija lahko še veliko prispeva mlajšim od sebe.«

»Človek rad koristen tudi na starost in nikakor ne želi biti v breme nikomur.«